Vedoželjnež_PFVOD2
Vedoželjnež_PFVOD3
Vedoželjnež_PFVOD
Vedoželjnjež_PFVOD1

VEDOŽELJNEŽ

“Blog, ki vam bo razkril majhne in velike skrivnosti profesionalnih organizatorjev dogodkov.”

Vedoželnjež_main3
Eventnika_MitjaJamšek1

ZAKAJ SE PLAČUJEJO NADOMESTILA SAZAS IN IPF?

Za vas piše Mitja Jamšek, mag. prav., Facultas d.o.o. , dne 04. 11. 2021

Zakaj se plačujejo nadomestila SAZAS in IPF

Predvajanje glasbe – Foto: StockSnap, Neon Brand

Glasba na dogodkih je kot limona v kokakoli – neobvezen, ampak dobrodošel dodatek. Organizatorji dogodkov, ki boste na svojih prireditvah predvajali oziroma izvajali glasbo, se boste srečali z nadomestili SAZAS in IPF

Ker verjamemo, da vsi izmed vas še ne veste, kaj je pravna podlaga za plačevanje navedenih nadomestil in kakšne so razlike med njimi, vam v tem blogu na kratko predstavljamo to tematiko.

1. Splošno o avtorskih in sorodnih pravicah v slovenski zakonodaji

V Sloveniji Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP) določa pravice avtorjev na njihovih delih. Naveden zakon ločuje dve vrsti pravic, in sicer avtorske pravice, ki zajemajo pravice avtorjev s področja književnosti, znanosti in umetnosti ter sorodne pravice, ki zajemajo pravice izvajalcev, proizvajalcev fonogramov, filmskih producentov, radijskih ali televizijskih organizacij, založnikov ter izdelovalcev podatkovnih baz. 

Na podlagi določb ZASP in določb Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (v nadaljevanju: ZKUASP) sta nastala Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije k.o. (v nadaljevanju IPF) in Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske in sorodnih pravic Slovenije (v nadaljevanju SAZAS).

2. IPF

IPF je bil ustanovljen leta 1997, s strani glasbenih založb Menart Records, Dallas Records, Nika Records, Multimedia Records, Dots Records ter Sindikata glasbenikov Slovenije (SGS). Kasneje pa so se mu pridružile še druge založbe in številni slovenski glasbeniki. 

Njegov namen je kolektivno upravljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov, ki ga izvršuje na podlagi določb ZKUASP in dovoljenja za kolektivno uveljavljanje pravic izvajalcev ter proizvajalcev fonogramov v Sloveniji, ki ga je leta 2000 prejel s strani Urada RS za intelektualno lastnino.

IPF je edina kolektivna organizacija v Sloveniji, ki deluje na področju zaščite sorodnih pravic domačih izvajalcev in proizvajalcev fonogramov doma ter v tujini, na podlagi mednarodnih pogodb pa enako uveljavlja in ščiti tudi pravice tujih izvajalcev ter proizvajalcev fonogramov v Sloveniji.

V skladu z navedenim IPF kolektivno upravlja pravice na že objavljenih fonogramih, in sicer:

  • pravico do nadomestila pri javni priobčitvi (javna uporaba) fonograma;
  • pravico reproduciranja fonogramov za privatno ali drugo lastno uporabo;
  • pravico dajanja v najem fonogramov;
  • pravico reproduciranja in 
  • pravico javne priobčitve fonogramov v okviru propagandnih sporočil, ki trajajo do 60 sekund.

Kaj je fonogram?

Sodna praksa nam odgovarja na predmetno vprašanje, in sicer je Višje sodišče v Ljubljani v sodbi opr. št. V Cpg 744/2018 z dne 16. 5. 2019 je zapisalo: “Fonogram je zvočni zapis, ki ni vključen v avdiovizualno delo. Fonogram je tako vsak materialni nosilec (predmet), na katerem so na kakršenkoli način oziroma s kakršno koli metodo posneti kakršni koli zvoki. Med fonograme ne spadajo le nosilci glasbenih vsebin, temveč tudi drugi, na primer recitacije del klasične književnosti. Fonogrami so lahko tudi zvočne knjige, njihovi proizvajalci pa štejejo med proizvajalce fonogramov.”

Plačevanje nadomestila IPF v praksi

Nadomestila IPF so dolžni plačevati vsi tisti, ki v javnih prostorih predvajajo glasbo. To velja tudi za organizatorje dogodkov, ki na svojih dogodkih predvajajo avtorsko zaščiteno glasbo.

Organizatorji morajo prireditev, na kateri se bodo uporabljali fonogrami (npr. glasbe), prijaviti z obrazcem pred njenim začetkom (vsaj 3 dni pred izvedbo). Obrazec lahko posredujejo na elektronski naslov: prireditve@ipf.si ali na poštni naslov: IPF, k.o., Šmartinska cesta 152, 1000 Ljubljana. Pravočasna prijava ne pomeni samo izpolnitve zakonske obveznosti, z njo si lahko organizatorji dogodkov pridobijo tudi popust.

3. SAZAS

Združenje SAZAS so ustanovili slovenski glasbeni avtorji dne 11. 2. 1993 in ima že od svoje ustanovitve statusno-pravno obliko društva. 

SAZAS je neprofitna kolektivna organizacija, ki uveljavlja pravice avtorjev in imetnikov pravic na avtorsko zaščitenih glasbenih delih. Podlago za njegovo delovanje predstavljata: ZASP ter dovoljenje št. 800-3/96 Urada RS za intelektualno lastnino, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu RS št. 33/98.

Namen SAZAS je kolektivno upravljati pravice avtorjev glasbenih na področjih:

  • malih avtorskih pravic (pravice javnega oddajanja in izvajanja glasbenih del) in
  • mehaničnih avtorskih pravic (pravica snemanja, reprodukcije in razmnoževanja avtorskih del na nosilcih zvoka).

V upravljanje SAZAS spadajo sledeča avtorska dela:

  • glasbena neodrska dela (oratoriji, kantate, dela resne in zabavne glasbe ipd.);
  • odlomki glasbenih odrskih del (oper, operet, baletov ipd.) ne glede na trajanje in pod pogojem, da ti odlomki ne predstavljajo dramske celote;
  • glasba iz glasbenih koreografskih del (koncertno izvajanje) ne glede na trajanje glasbena dela, uporabljena za špice, zvočne podlage, zvočne ilustracije in odmore glasba iz avdiovizualnih del (kinematografski filmi, TV filmi, TV nanizanke in nadaljevanke ipd.);
  • druga glasbena avtorska dela, ki jih ščiti SAZAS na podlagi posebnega pooblastila avtorja ali druge avtorske organizacije.

Plačevanje nadomestila SAZAS v praksi

Dovoljenja za zakonito javno priobčitev glasbenih del je podlaga za plačilo nadomestila in se pridobi tako, da:

  • organizator dogodka najmanj 8 dni pred začetkom (v primeru dobrodelnih prireditev pa 30 dni pred dogodkom) uporabe avtorske glasbe SAZAS prijavit uporabo avtorskih del, kar stori z ustreznim obrazcem (povezava do obrazca);
  • združenje SAZAS mu izda ustrezno dovoljenje;
  • organizator izpolni nadaljnje obveznosti, ki so navedene na samem dovoljenju.

4. Razlika med nadomestili SAZAS in IPF

Kot je razvidno iz zgoraj navedenega zastopata IPF in SAZAS avtorske pravice različnih upravičencev iz posameznega glasbenega posnetka. Na vsakem glasbenem posnetku ima avtorsko pravico več ustvarjalcev, in sicer avtor glasba, avtor besedila, izvajalec glasbe in proizvajalec fonograma. 

Nadomestilo, ki ga plačate SAZAS, je namenjeno avtorjem glasbe, besedil in priredbe.

Nadomestilo, ki ga plačate IPF, pa je plačilo za ustvarjalno delo izvajalca in proizvajalca fonograma.

Povzetek - iz pravnega teksta v prakso

Če boste na javnem dogodku predvajali kakršnokoli glasbo (izvajano v živo ali predvajano iz računalnika), morate dogodek prijaviti na SAZAS

Na IPF pa v praksi prijavljate javni dogodek le takrat, ko je vsaj en del glasbe predvajan iz mehaničnega nosilca (po domače povedano: če ste kadarkoli pritisnili gumb PLAY). Če je glasba izvajana v živo, brez podlage matrice, vam na IPF ni potrebno prijaviti dogodka.

Tabela SAZAS in IPF

Tabela SAZAS in IPF – Grafika: Eventnika, Tina Cajnkar

Zaključek

Iz vsega napisanega je mogoče zaključiti, da se boste pri opravljanju vašega poklica verjetno največkrat srečali s podjemnimi pogodbami. Podjemne pogodbe predstavljajo, v kolikor se stranke ne dogovorijo drugače, obligacije uspeha (razultata). To pomeni, da je prejem vašega plačila, dogovorjenega v pogodbi, pogojen s končnim rezultatom (izvedbo dogodka po željah naročnika). Da boste vaše plačilo prejeli tudi v primerih, ko stvari ne bodo tekle kot po maslu pa vam predlagamo, da sledite našim usmeritvam in pogodbe sklepate v pisni obliki ter vključite vsa predvidljiva tveganja.

Se počutite nelagodno ob vseh pravno formalnih vidikih dogodkov in se ne znajdete v birokratskem labirintu organizacije dogodkov? Udeležite se našega strokovnega izobraževanja Pravno formalni vidiki organizacije dogodkov (PFVOD) in odkrijte vse potrebne informacije!

Vam je naša objava pomagala? Delite jo s prijatelji:

PREBERI VEČ

“O tem, kaj se dogaja v svetu organizacije dogodkov”.

Kljub omejitvam, ki so (bile) vezane na korona virus, pa organizatorji dogodkov ne smete ...

Organizatorji dogodkov vsakodnevno sklepate sporazume in vstopate v različna pravna razmerja ...

Kljub omejitvam, ki so (bile) vezane na korona virus, pa organizatorji dogodkov ne smete ...

Organizatorji dogodkov vsakodnevno sklepate sporazume in vstopate v različna pravna razmerja ...