VEDOŽELJNEŽ

“Blog, ki vam bo razkril majhne in velike skrivnosti profesionalnih organizatorjev dogodkov.”

So pravne omejitve organizacije dogodkov stvar preteklosti?

Za vas piše Mitja Jamšek, mag. prav., Facultas d.o.o. , dne 02. 03. 2021

Pravne omejitve organizacije dogodkov – Foto: Pexels, Pexels

Dogodki in prireditve so del našega življenja, kar je postalo še posebej očitno v času omejitve druženja, ko smo posamezniki iskali virtualne načine za skupno preživljanje časa. Vendar, ali so omejitve organizacije dogodkov, ki so povezane z epidemijo, edine omejitve glede druženja v Sloveniji?

V tej blog objavi boste odkrili, katere pravne omejitve omejujejo organizacijo dogodkov v običajnih razmerah in spoznali, na kaj morate biti pozorni pri vašem naslednjem dogodku.

Vas zanima le določeno poglavje objave? Klik na poglavje vas bo ponesel do želene vsebine.

Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ)
Zakon o varstvu javnega reda in miru
Pravilnik za izvajanje zakona o javnih zbiranjih
Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1)
Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah
Zakon o nalogah in pooblastilih policije ( ZNPPol)
Ostale pravne omejitve

V zadnjih dveh letih je bila organizacija dogodkov močno omejena s predpisi, predvsem zakoni, odloki in odredbami, ki so bili sprejeti kot mehanizem za spopad z epidemijo korona virusa. Kljub omejitvam, ki so (bile) vezane na korona virus, pa organizatorji dogodkov ne smete pozabiti na pravne omejitve organizacije dogodkov, ki so obstajale že pred izbruhom korona virusa in bodo obstajale tudi, ko virusa več ne bo. (Pravne omejitve se pojavijo tudi, ko kot organizator dogodkov vstopate v različna pravna in dejanska razmerja. Več o tem preberite v naši blog objavi Pogodbe pri organizaciji dogodkov)

Čeprav 42. člen Ustave RS daje pravico do mirnega zbiranja in javnega zborovanja, pri čemer ima vsak pravico, da se svobodno združuje z drugimi in izraža svoje mnenje, so zaradi splošne varnosti prisotne tudi določene pravne omejitve. Pri omejitvah organizacije dogodkov je ključni pravni akt Zakon o javnih zbiranjih.

1. Pravne omejitve: Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ)

Ta zakon je ključni akt, ki ureja in v posameznih primerih predstavlja pravne omejitve za organizacijo dogodkov v Sloveniji. V skladu z navedenim ZJZ določa dogodke, za katere je potrebno pridobiti dovoljenje. Ti dogodki oz. prireditve so:

Shodi in prireditve na cesti

Če je prireditveni prostor prometna površina, ki je določena kot cesta (vozišče, površina za pešce in kolesarje na cestišču, počivališče, parkirišče, avtobusno postajališče in obračališče, priključek na cesto).

Prireditve, kjer obstaja nevarnost utopitve

Če je prireditveni prostor na vodi, v vodi in nad vodo pa tudi ob vodi na vodnem ali priobalnem zemljišču, razen na kopališču, med njegovim obratovanjem.

Prireditve z zbiranjem živali

Če so vključene živali: razstave, priložnostni živalski vrtovi, ocenjevanje ali tekmovanje živali, cirkusi, potujoči živalski vrtovi ipd.

Mednarodne športne prireditve

Če gre za velike mednarodne športne prireditve, kot jih določa Zakon o športu; mednarodna klubska tekmovanja in nastopi reprezentanc, ki se izvajajo pod okriljem mednarodnih ali nacionalnih panožnih športnih zvez; športne prireditve v kolektivnih športnih panogah, na katerih sodeluje klub, ki je v prvi državni ligi države, iz katere prihaja.

Prireditve, na katerih se uporablja odprt ogenj

Če gre za kurjenje in sežiganje predmetov na urejenih priložnostnih kuriščih, uporaba bakel, sveč in podobnih izdelkov ali drugih gorljivih predmetov in snovi, pri katerih ogenj ni zavarovan.

Prireditve, na katerih se uporabljajo predmeti, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje

Če gre na primer za uporaba pirotehničnih izdelkov za ognjemete kategorije 3 in kategorije 4 ter T2 in P2 (Zakon o eksplozivih in pirotehničnih izdelkih), orožja, kot je opredeljeno v Zakonu o orožju.

Prireditve, na katerih se uporabljajo naprave, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje ali zdravje ljudi oziroma premoženje

uporaba vozil (vsa prevozna sredstva, namenjena vožnji po cesti, razen posebnih prevoznih sredstev – otroških prevoznih sredstev, bolniških vozičkov ter športnih pripomočkov in naprav, ki omogočajo gibanje, hitrejše od hoje pešca) in motornih sani;
uporaba zrakoplovov (letala, ultralahka motorna letala, motorni zmaji in druge letalne naprave z motornim pogonom, tudi letalski modeli, ultralahka jadralna letala, jadralni zmaji, jadralna padala, baloni);
uporaba naprav za zabavo (vrtiljaki, zabaviščni vlaki ipd.);
uporaba drugih naprav, ki jih pri izvedbi programa prireditve uporablja organizator, kot so večji začasni objekti (odri posebnih konstrukcij, tribune, šotori ipd.), stroji, za prireditev posebej izdelane ali prirejene priprave (posebna dvigala, vlečnice ipd.) ali druge naprave, ki obratujejo in lahko ob normalnem obratovanju oziroma rabi, ali ob prirejeni rabi, ogrozijo življenje in zdravje udeležencev ali drugih ljudi oziroma premoženje.

Prireditve, na katerih se pričakuje več kot 3.000 udeležencev.

Zadnji tip dogodka oz. prireditve, za katere je potrebno pridobiti dovoljenje, v skladu z navedenimi ZJZ so dogodki z velikim številom udeležencev (vsaj 3000).

ZJZ nadalje v svojem 6. členu določa pravne omejitve za organizacijo posameznih dogodkov oz. prireditev, in sicer:

prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oziroma pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj, ali z namenom povzročanja nasilja, motenja javnega reda oziroma oviranja javnega prometa;
prepovedano je organizirati shode oziroma prireditve na prostem v neposredni bližini objektov, ki se varujejo po posebnih predpisih, če bi shod oziroma prireditev lahko ovirala varovanje teh objektov;
pristojni organ prepove shod oziroma prireditev tudi v primerih, ko organizator ni izkazal zadostnih ukrepov za zagotovitev reda, varnosti življenja in zdravja udeležencev in drugih oseb, varnosti premoženja, varnosti javnega prometa, varstva okolja, brezhibnosti naprav ali varne uporabe predmetov, zaradi katerih je lahko ogroženo življenje, zdravje ali premoženje ljudi, če je uporaba prireditvenega prostora z odločbo državnega organa prepovedana ali če ministrica oziroma minister, pristojen za zdravstvo, v mejah z zakonom določenih pooblastil, prepove zbiranje ljudi na določenih javnih mestih.

Dolžnost prijave ali pridobitve dovoljenja za shod ali prireditev

V skladu z določbami ZJZ mora organizator shod oz. prireditev prijaviti pristojni policijski postaji (policijskem oddelku ali policijski pisarni) na območju katere se organizira, in sicer:

shod najmanj 3 dni pred dnevom shoda,
prireditev pa najmanj 5 dni pred dnevom prireditve.

Če je za shod oziroma prireditev po Zakonu o javnih zbiranjih potrebno dovoljenje, mora organizator podati prošnjo pri upravni enoti, na območju katere se organizira shod oziroma prireditev najmanj 7 dni pred dnevom shoda oziroma 10 dni pred dnevom prireditve, če poseben zakon ne določa drugače.

Za izdajo dovoljenja za tekmovalne športne prireditve v kolesarstvu ter avto-moto športu na cesti in prireditve na cesti, ki potekajo na območju dveh ali več upravnih enot mora organizator prošnjo podati najmanj 30 dni pred dnevom prireditve pri pristojni upravni enoti. V kolikor prireditev poteka na cesti na območju dveh ali več upravnih enot, mora organizator vlogo podati pri upravni enoti, na območju katere se bo prireditev pričela.

2. Pravne omejitve: Zakon o varstvu javnega reda in miru

Zakon opredeljuje in določa tudi vzdrževanje reda in varovanje, nalaga obveznost določitve vodje prireditve, ki je odgovoren za potek prireditve v skladu s programom in za izvajanje vseh ukrepov, ki so navedeni v izdanem dovoljenju. Vodja mora sodelovati tudi s policijo, hkrati ima pravico prireditev prekiniti ali zaključiti oziroma odločiti, da se nadaljuje, v kolikor so ponovno vzpostavljeni vsi pogoji za nadaljevanje. Prav tako ima pravico izključiti posameznike, ki bi motili red.

3. Pravne omejitve: Pravilnik za izvajanje zakona o javnih zbiranjih

Ta pravilnik določa obrazec prijave oziroma prošnje za dovolitev javne prireditve. Način prijave, obrazec pooblastila osebe pristojnega organa, ki na prireditvah nadzoruje izvrševanje ukrepov, ki so določeni v dovoljenju za prireditev. Prav tako pa določa povračilo stroškov, ki so nastali policiji zaradi sodelovanja na prireditvah.

4. Pravne omejitve: Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1)

Zakon o zasebnem varovanju je z vidika organizacije dogodkov pomemben predvsem s stališča varovanja samega dogodka. Organizatorju dogodka se namreč v skladu z uredbo o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah določa način in obseg varovanja, varnostne ukrepe in vsebino načrta varovanja. Obseg varovanja se določi glede na oceno tveganj z načrtom varovanja.

5. Pravne omejitve: Uredba o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah

Ta uredba določa način organiziranja službe varovanja, vsebino in kazenske določbe. Načrt varovanja je dokument zavezanca, ki določa način in obseg fizičnega in tehničnega varovanja javnih prireditev. Vse javne prireditve razen tistih za katere ni potrebna prijava, je potrebno prijaviti na pristojni policijski postaji ali pa pridobiti dovoljenje Upravne enote.

6. Pravne omejitve: Zakon o nalogah in pooblastilih policije ( ZNPPol)

Ta zakon podrobneje določa pristojnosti policije na področju javnih zbiranj. V kontekstu javnih prireditev in zbiranj je potrebno izpostaviti 9. člen ZNPPol, ki določa, da Vlada RS na predlog ministra pristojnega za notranje zadeve ob veliki verjetnosti hujših kršitev javnega reda naloži policiji, da z odredbo omeji ali prepove gibanje na določenih območjih, določenih krajih ali javnih mestih oziroma prepove nastanitev na določenem kraju ali zapustitev določenega kraja. Zakon določa tudi pogoje za prepoved udeležbe na prireditvi kot tudi prepoved potovanja do kraja prireditve, pridržanje in prisilna sredstva, ki jih lahko policija v takih primerih uporabi. Posebno vlogo ima policija v primeru neprijavljenih shodih oziroma prireditvah in neorganiziranih shodih, izreka pa tudi začasne ukrepe in lahko razpusti shod oziroma prireditev.

7. Ostale pravne omejitve in predpisi

Poleg teh temeljnih predpisov pa mora vsak organizator dogodka oziroma prireditve upoštevati tudi nekatere druge specifične predpise, ki urejujejo dodatne ukrepe (nevarnost požara ali eksplozije), uporabo določenih naprav (na primer zvočnih), pridobitev posebnih dovoljenj (na primer prireditve, kjer so prisotne tudi živali – razstave, sejmi ali prireditve na cesti), prepovedi (prepoved vožnje v naravnem okolju), športne prireditve in predvolilni shodi. Organizatorji dogodkov pa pri izvajanju ali predvajanju glasbe na dogodkih ne smejo pozabiti na omejitve pri javnem predvajanju ali izvajanju glasbe, ki jih določata SAZAS in IPF.

Zaključek

Kot lahko vidimo imamo pravne omejitve tudi pri zelo kreativnih panogah, kot je organizacija dogodkov, saj večje število posameznikov na določeni površini, velikokrat rizično vedenje obiskovalcev in izvajanje atraktivnih dejavnosti vplivajo na splošno varnost. V kolikor poznamo pravne omejitve in se držimo navedenih smernic, lahko zagotovimo varnost obiskovalcev, ekipe ter drugih udeleženih in pričakujemo uspešno izvedbo dogodkov.

Se počutite nelagodno ob vseh pravno formalnih vidikih dogodkov in se ne znajdete v birokratskem labirintu organizacije dogodkov? Udeležite se našega strokovnega izobraževanja Pravno formalni vidiki organizacije dogodkov (PFVOD) in odkrijte vse potrebne informacije!

Vam je naša objava pomagala? Delite jo s prijatelji: