Vsi vemo, da je teambuilding ključnega pomena za razvoj uspešnih organizacij. Najbrž se vsi vsako leto sprašujemo, ...
VEDOŽELJNEŽ
“Blog, ki vam bo razkril majhne in velike skrivnosti profesionalnih organizatorjev dogodkov.”
Javni govor - Kako pripraviti nepozabno vsebino
Za vas piše Nika Močnik, dne 09. 02. 2022
Govor je velik del vsakega dogodka – Foto: World of Synergy, Siniša Kanižaj
Javni govor, pitch svoje ideje pred komisijo, izvedba predavanja pred nepoznano publiko… Vas je strah že, ko samo prebirate, kje in kako bi lahko javno nastopali?
Dobra novica je, da lahko s pripravo in vadbo premagate svojo nervozo ter izvedete javni nastop, ki bo požel navdušenje in se vtistnil v spomin. Prvi korak do takšne izvedbe pa je priprava odlične vsebine, o čemer lahko več izveste v tej blog objavi.
Vas zanima le določeno poglavje objave? Klik na poglavje vas bo ponesel do želene vsebine.
Sama se do začetka svoje podjetniške poti nikoli nisem učila javno nastopati. Ponavadi se začne tako – ali znaš ali pa ne znaš. In če ti nastopanje v šoli (npr. ko si vprašan ali pa imaš govorni nastop) ni všeč, se nekako tega otepaš tudi kasneje v življenju.
Na mojo srečo sem bila že v osnovni šoli piflarka in sem rada nastopala 🙂 Zato mi ni bilo težko, ko sem morala prvič stopiti pred publiko tudi v malce drugačni vlogi – vodila sem namreč našo osnovnošolsko valeto.
Kasneje pa sem se učila o javnem nastopanju predvsem pri TEDxLjubljana, kjer sem sodelovala kot del govorniške ekipe več kot 7 let. Od tukaj izhaja večina mojih izkušenj, zato bom veliko primerov dajala iz TED in TEDx govorov.
O čem pa naj govorim?
O čem boste govorili je najbolj pomemben faktor vašega govora!
To smo vedno povedali vsem govornikom pri TEDxLjubljana. Na oder smo jih povabili kot strokovnjake na njihovem področju, in naša ekipa se ni ukvarjala s tem, kje imajo roke, kako hodijo po odru, ali se držijo pokončno ali ne… Zagotovo pa smo bili zelo “picajzlasti” in včasih tudi tečni pri pripravi vsebine govora, saj si želimo, da še tako kompleksno (strokovno ali znanstveno) vsebino razume čisto vsak.
Sama se držim pravila, da govorim le o stvareh, ki jih resnično obvladam – lahko pripravim dober govor / predavanje / delavnico o organizaciji dogodkov, o javnem nastopanju, o podjetništvu ipd. Nikakor pa ne bi znala pripraviti dobrega govora o gojenju koruze, ker s tem res nimam izkušenj in bi bila izjemno živčna, če bi morala govoriti o temi, kjer nisem strokovnjak.
Kadarkoli me povabijo na kak javni nastop, se držim tematik, ki jih obvladam. Seveda poskušam vsakič najti kaj novega za poslušalce, ampak držim se področja, kjer sem doma, in enako svetujem tudi vam.
Nasvet
Govorite o tistem, kar dobro poznate in pri razlagi česa se počutite sproščene.
Mehrabianovo pravilo
Verjetno ste že kdaj videli tale graf:
Ne veste, kam bi ga umestili?
Naj vam namignem: gre za Mehrabianovo pravilo, ki pravi, da pri človeku (ali javnem nastopu) na nas najbolj vpliva telesne govorice (55 %), 38% predstavlja ton glasu in samo 7% je vsebina govora. Pa to res drži?
Mehrabianova študija je ena največkrat narobe interpretiranih študij. Albert Mehrabian je Iranec, ki je raziskoval vpliv neverbalne komunikacije na sprejemanje sporočila. Izvajal je študije, kjer so se morali udeleženci študije zlagati svojemu sogovorniku. Iz tega je zaključil, da velikokrat bolj verjamemo nebesednim znakom (neverbalni komunikaciji in tonu glasu) kot pa dejansko izrečenim besedam.
Če vam podamo primer: Recimo, da smo ravno na zmenku s svojo simpatijo, pa nam druga oseba reče: “Res sem se imel/a fino s tabo,” hkrati pa zmajuje z glavo, z očmi gleda stran, nekam čez našo ramo, in še zavzdihne zraven – ali ji bomo verjeli? Najverjetneje ne, saj nam njena neverbalna komunikacija jasno sporoča, da je ne zanimamo.
Mehrabianova študija tako drži, ampak NE vedno in povsod. Mehrabian je v svojih izsledkih napisal, da njegovi izsledki veljajo le takrat, kadar se neverbalna komunikacija NE sklada s povedano besedo – ali po domače povedano, kadar lažemo. Takrat bolj verjamemo nebesednim znakom kot pa besedam.
Ravno zato se meni zdi, da je priprava same vsebine govora izjemno pomembna. Vedno predavam o temah, ki jih obvladam, zato vem, da bo moja telesna govorila sledila mojim besedam (za vse tiste, ki pa bi želeli več informacij o telesni govorici, pa več v naslednjem blogu). Največ časa porabim za to, da se pripravim na to, kaj točno bom povedala in v kakšnem vrstnem redu.
Nasvet
Ne ukvarjajte se preveč z neverbalno govorico pred vašim nastopom. Ko boste sproščeni in samozavestni, bo telesna govorica sledila in podprla vaš govor.
Koliko časa naj se pripravljam na javni nastop?
Krajši kot je govor, daljša je priprava.
Primer:
- če mi daste 8 ur ali pa 4 ure za izvedbo predavanja / delavnice, se lahko pripravim v eni uri,
- če imam na voljo samo 15 min za moj govor, bom zagotovo porabila vsaj 3 do 4 ure za pripravo govora,
- če pa imam na voljo samo 3 minute za moj javni nastop, pa bom pripravljala in spreminjala govor tudi do 6 ur.
Krajši kot je čas nastopa, bolj pilim in izboljšujem svoj nastop, ker je res pomembno, da povem vse točno tako, kot sem si zamislila, sicer mi bo zmanjkalo časa.
Pri daljših govorih je dovolj časa, da se tematika dobro predstavi, zato je lahko govor bolj sproščen. Pri krajših govorih je potrebno dobro premisliti, kaj boste sporočili, da bo govor vseboval bistveno sporočilo, ki ga želite skomunicirati.
Preden pripravljam vsebino, raziščem ciljno publiko
Preden pripravljam vsebino govora, se vedno vprašam:
“Kdo bo moj govor poslušal?”
Raziščem mojo ciljno skupino: koliko so stari, so to moški ali ženske ali mešano, kakšno predznanje imajo o moji tematiki, ali bodo tam prostovoljno ali so jih šefi prisilili, da me poslušajo… Vse to so pomembne informacije, ki mi lahko pomagajo pripraviti govor, ki bo za njih bolj ustrezen.
Nasvet
Pred oblikovanjem vsebine govora se vprašajte, kdo bodo vaši poslušalci in zakaj bodo prisotni (kaj je njihova motivacija).
Govorni nastop Nike Močnik – Foto: Dober Stik, Anže Grabeljšek
Raziskava ciljne publike – Foto: Eventnika, Anže Grabeljšek
Kako pripraviti vsebino govora?
Iz osnovne ali srednje šole se za pisanje spisov zagotovo spomnite strukture UVOD, JEDRO in ZAKLJUČEK. Tudi pri pripravi govora nam ta struktura lahko pomaga. V uvodu jim našo tematiko predstavimo tako, da bodo vedeli, da je vsebina govora pomembna (relevantna) tudi za njih, v jedru skomuniciramo glavna ključna sporočila, v zaključku pa naši publiki povemo, kaj lahko s tem novim znanjem sedaj naredimo in jih pozovemo k akciji.
PROBLEM / REŠITEV – to je še ena izmed metod, kako si lahko pomagamo. Naši ciljni publiki najprej predstavimo problem, ki ga rešujemo, nato pa rešitev, ki smo jo našli in jo lahko uporabijo tudi oni.
Tretja opcija je uporaba strukture WHY, HOW, WHAT od Simona Sineka. Njegov TEDx govor govori sicer o poslanstvu podjetja, ki se mora vedno začeti z zakaj in ne s kaj, vendar lahko podobno strukturo uporabimo tudi za pripravo govora. Oglejte si njegov govor: Kako veliki voditelji spodbudijo dejanja.
Zadnja struktura, ki sem se je naučila pa na izobraževanju pri Zavodu Dober Stik, pa je 4-MAT . Tudi to je metoda, ki se lahko uporablja za poslovni model, hkrati pa tudi za pripravo govora. V prvem delu povemo, zakaj je ta tematika pomembna (WHY), v drugem delu povemo glavni del vsebine (WHAT), v tretjem razložimo uporabo oz. podamo primere, da bolje razumejo našo vsebino (HOW), v zadnjem pa poslušalce pozovemo, kaj lahko sedaj naredijo s tem znanjem (WHAT IF).
Sama nimam samo ene strukture, ki bi se je držala, in vsak javni nastop pripravim sproti.
Če pa vam vse zgoraj našteto še ni dovolj, pa si lahko ogledate še en TED govor na to tematiko: Nancy Duarte: The secret structure of great talks
Nasvet
Preglejte strukture in si izberite tisto, ki je vam najbolj logična ter vam najbolj ustreza.
Zgodbe, primeri, izkušnje
Zelo pomemben faktor pri pripravi pa so zgodbe. Če bi vsebino samo nizala eno za drugo brez primerov, bi verjetno lahko povedala več, zagotovo pa si poslušalci ne bi zapomnili veliko. Zato je večinoma držim pravila, da raje povem manj, pa tisto podkrepim s primeri, da se povedana vsebina bolj vtisne v spomin.
“Don’t teach a lesson, tell a story.”
Nasvet
Naj ne bodo govori osnovani samo na teoriji, ampak naj vsebujejo tudi zgodbe, primere in izkušnje, ki bodo omogočile poslušalcu, da bo bolje razumel tematiko.
Ali naj si govor napišem?
Sama si običajno govor napišem, ker mi je tako lažje. Vedno, ko je kaj pomembne vsebine, dodam še primer, da je bolje razumljivo. Najprej seveda vadim tako, da govor čim večkrat preberem, po možnosti celo v ogledalo, da se vidim (ja, vem, sliši se strašljivo). Potem pa ga vadim še naprej, ampak se ga nikoli ne naučim na pamet. To pomeni, da povem isto vsebino (kot je napisana na listu papirja), ampak vsakič z drugimi besedami.
Pomaga mi, če si napisan govor skrajšam v ključne besede – govor, dolg eno celo A4 stran, lahko strnem v 4 do 6 ključnih besed. To si potem lahko napišem na listek, s katerim vadim. Vadim tudi v avtu, ko se vozim (ko me nihče ne posluša).
Na koncu lista z govorom ne potrebujem več, saj imam vse na mojem malem listku s ključnimi besedami, in že točno vem, kaj sem želela tam povedati.
Nasvet
Govora se ne učite na pamet, ampak ga večkrat povejte z različnimi besedami.
Zaključek
“The best talk is when a speaker gives a part of himself away and the audience can take that home.”
-Chris Anderson
Danes smo obdelali veliko! Če strnem vse zgoraj napisano v kratek povzetek.
- Ne govorimo o sebi, ampak o naši ideji, o problemu in rešitvi… o tem, za kar so nas povabili, da govorimo. Če bomo komu všeč, bo že pristopil do nas in nas povprašal tudi o nas.
- Vsebino dobro pripravimo. Govorimo o temi, pri kateri smo suvereni, strukturo govora dobro pripravimo in nato vadimo, vadimo, vadimo.
- Na naš govor lahko gledamo kot na darilo poslušalcem. Kaj jim bomo ponudili, da lahko vzamejo s seboj domov?
Upam, da je bil ta blog za vas za uporaben in zanimiv. Z veseljem pa vam lahko pomagam tudi na individualnih urah za pripravo govorov, če se vam to zdi potrebno – pišite mi na nika@eventnika.si.
Naslednjič pa se lotimo trikov za dobro pripravo na telesno govorico.
Vam je naša objava pomagala? Delite jo s prijatelji:
PREBERITE VEČ
“O tem, kaj se dogaja v svetu organizacije dogodkov”.
Kam torej na zabavno prednovoletno druženje, ki bo po meri vodstva podjetja in zaposlenih?
Tokrat bomo bolje pogledali izbiro primerne lokacije za organizacijo manjšega sejma ...
Vsi vemo, da je teambuilding ključnega pomena za razvoj uspešnih organizacij. Najbrž se vsi vsako leto sprašujemo, ...