Vedoželnjež_splošno2
Vedoželnež_splošno3
Vedoželnež_splošno4
Vedoželnež_splošno1

VEDOŽELJNEŽ

“Blog, ki vam bo razkril majhne in velike skrivnosti profesionalnih organizatorjev dogodkov.”

Vedoželnjež_main3
Vedoželjnež

Ali lahko postane javni nastop prijetna izkušnja?

Za vas piše Nika Močnik, dne 23. 02. 2022

Trema

Trema  – Foto: Eventnika, Anže Grabeljšek

Če smo se dobro pripravili na naš javni nastop, nas ne bi smelo biti strah. Pa je temu tudi res tako?

Strah pred javnim nastopanjem je eden izmed največjih strahov današnjega časa. Prisoten naj bi bil pri več kot dveh tretjinah populacije v takšni ali drugačni obliki.

V tem blogu bomo pogledali, kaj je trema in kako izgleda, za vas pa smo pripravili tudi nekaj nasvetov, kako se soočiti s tremo pred nastopom.

Vas zanima le določeno poglavje objave? Klik na poglavje vas bo ponesel do želene vsebine.

Kako izgleda trema

Poznate tisti občutek v zaodrju, tik preden stopiš na oder? Običajno se pri posamezniku pojavi eden ali več znakov treme:

  • Hitro razbijanje srca
  • Potne in hladne dlani
  • Sprememba hitrosti dihanja (bolj plitko dihanje)
  • Suho grlo, občutek cmoka v grlu
  • Rdečica na obrazu
  • Slabost, neprijeten občutek v želodcu ali kje drugje v telesu
  • Živčnost v takšni ali drugačni obliki (prestopanje z ene noge na drugo, ne veš, kam bi dal roke, tapkanje kulija ali kakšne druge stvari v roki, ipd.)

Včasih tudi pozabimo, kaj smo sploh želeli povedati… Občutimo “čisto meglo v glavi”.

Trema v vsakem primeru spremeni fizično počutje (pa tudi hormonsko ravnovesje v telesu, največji vpliv imata spremembi adrenalina in kortizola). Najlažje si je to predstavljati tako, da te trema pripravi na “fight or flight” – kot da bi se ravnokar na sprehodu v gozdu srečal z medvedom.

Koga doleti trema

Običajno posamezniki, ki občutijo tremo, mislijo, da drugi nimajo takih težav in se zato počutijo sami. Ko gledajo javne nastope drugih ljudi, se lahko pojavijo misli: “Ta oseba pa res dobro nastopa! Zagotovo nima nobene treme!”

Naj vas najprej potolažim, da tremo občutimo skoraj vsi. Tudi tisti, ki pred določenimi javnimi nastopi nimajo treme, jo občutijo takrat, kadar nastopajo pred bolj zahtevno publiko.

Primer: sama običajno nimam treme pred vodenjem delavnice ali predavanja, ko pa sem imela priložnost zastopati Eventniko na tekmovanju za najboljši dogodek leta (kjer sem imela samo 1 min časa za moj nastop), pa sem občutila OGROMNO treme. Imela sem skoraj vse znake: hiter utrip, hladne dlani, suho grlo, bilo mi je slabo, nisem vedela, kaj naj bi povedala (čeprav sem se dolgo pripravljala)… Vse to se je pojavilo v zadnjih 30 minutah pred nastopom, prej ni bilo ničesar. Nastop je bil pred meni zelo pomembno publiko (poleg žirije so bili tam tudi zaposleni pri velikih agencijah za organizacijo dogodkov – torej naša konkurenca). Resnično sem želela dobro predstaviti dogodek, vendar sem želela tudi, da naše podjetje izpade profesionalno.

Trema

Nika Močnik na Conventi 2021  – Foto: Conventa 2021, Marko Delbello Ocepek

Ko sem se pogovarjala z ljudmi, ki skoraj vsak teden nastopajo, mi je večina potrdila, da tudi oni občutijo tremo.

Trema pomeni, da ti ni vseeno za ta nastop. Trema pomeni, da želiš izpasti najboljše možno in da ti je pomembno, da bodo poslušalci razumeli tvoje ključno sporočilo.

Nasvet

Prvi korak pri soočanju s tremo je sprejemanje, da je pojav treme pozitivna stvar. Trema namreč pomeni, da ti je mar.

Ker pa vemo, da trema spremeni veliko fizičnih dejavnikov v telesu, je dobro vedeti, kako lahko tremo in pojav teh znakov izkoristimo v svoj prid.

Kako se soočiti s tremo

Poglejmo nekaj znakov treme malce bolj podrobno.

Hiter srčni utrip je pravzaprav zaželen pred javnim nastopom. Predstavljaj si to tako, kot da ti je telo v kri samodejno poslalo tri polne skodelice odlične črne kave. Ne dan javnega nastopa zato NE pij kave ali drugih poživil, ker bo telo že samo poskbelo za vse potrebne učinke poživil. Za javni nastop je pomembno, da nismo zaspani, ampak polno budni in aktivni. Telo je izjemno pametno in samo od sebe ve, kdaj mora dodati snovi, ki te “dvignejo”, in na tak način spodbudijo prekrvavitev predvsem v možganih. A ni to fajn? 🙂 Če pomislim, da mi telo z višjim utripom pravzaprav pomaga pri pripravi na moj nastop, je pogled na ta znak treme takoj manj “scary”.

Trema
Trema

Potne in hladne dlani nastanejo zato, ker telo potegne kri v notranjost telesa. Naj te to ne zmoti. Tvoje telo namreč potrebuje čim več hranil predvsem v možganih, tako da tudi če nekaj časa tvoje roke ne bodo optimalno prekrvavljene, naj te ne skrbi, saj to res ne vpliva na tvoj nastop.

Suho grlo pa nam lahko povzroči nevšečnosti, če namesto začetnega stavka začnemo pokašljevati. Temu se lahko izognemo s pitjem malih požirkov tekočine. Nekaterim bolj kot navadna voda pomaga kakšen sok, pevcem pred nastopi pa velikokrat priporočajo suhe slive. Najdite tisto kombinacijo, ki vam najbolj ustreza (najverjetneje pa to ne bo kava ali črni čaj).

Trema
Trema

Slabost je spremljevalec javnega nastopa, ki nastane zaradi spremenjene ravni hormonov zaradi stresa. Možgani ob stresu sprožijo določene nevrotransmiterje, ki telo pripravi na “fight or flight” (naše telo optimalno pripravi na “nevarnost”), hkrati pa ti nevrotransmiterji ne vplivajo najbolje na naša prebavila, kar povzroči slabost. Kar lahko naredimo sami, da bo slabosti čim manj, je predvsem sprememba hrane na dan javnega nastopa. Če vemo, da nam katera hrana običajno obleži v želodcu ali nam kako drugače ne pomaga, jo na dan nastopa ne jejmo. Bolje je, da imamo majhne obroke, najbolje lahko prebavljive hrane (predvsem pa ne veliko sladkorja). Sicer pa malo “metuljčkov” v trebuhu ne bo škodilo – podobne (prijetne) metuljčke čutimo tudi, ko smo zaljubljeni, pa so nam takrat čisto všeč 🙂 

Živčnost (v taki ali drugačni obliki) je najbolj pogost simptom in nastane zaradi vsega že zgoraj opisanega (zagotovo bi bil živčen/živčna tudi pri srečanju z medvedom). Primeri živčnosti (poleg vsega zgoraj opisanega): tresoč glas, roke se nam tresejo, ne moremo odpreti ust… Sama mislim, da tega ne moremo enostavno kar “pozdraviti”, predlagala pa vam bom nekaj vaj, ki vam lahko pomagajo omiliti simptome, če so le-ti prehudi in vas ovirajo pred nastopom.

Trema

Kaj lahko naredim pred nastopom

Nauči se prvi in zadnji stavek na pamet. Ponavadi sicer svetujem, da se govora ne učimo na pamet. To pa ne velja za PRVI in ZADNJI stanek. Sploh kadar smo živčni, se zna zgoditi, da začetek govora uide iz naše glave. Takrat nam pomaga, če smo začetek (prvih nekaj stavkov) vadili čisto na pamet, preostalo pa povemo s svojimi besedami. Po prvih nekaj stavkih se bo trema namreč drastično zmanjšala.

Ko hodiš na oder, ne pozabi dihati. Globoko dihati. In tudi po tem, ko prideš na svoje mesto na odru, si lahko vzameš nekaj sekund za globok vdih, s pogledam zaobjami publiko in se nasmehni. In šele nato začni svoj govor. Vsi, ki so v dvorani, pričakujejo tvoj govor, zato si lahko vzameš par sekund, da se umiriš in ne hitiš z začetkom že sredi hoje na oder (saj ne bo zato govora čisto nič prej konec).

Ogrej svoj govorni aparat. Kaj to pomeni? Preden greš na oder, povej vsaj par besed, najbolje pa je, da delaš kakšne govorne vaje. Vsi čudni stavki so dobra vaja. Naprimer: Pešca je težko sčistiti iz cestišča. Lahko tudi grgramo vodo, žvižgamo, cmokamo (kot da žvečimo hrano), govorimo Brrrrrr ali AAA EEE III OOO UUU – karkoli nam bo pomagalo ogreti mišice obraza in jezika.

Naredi nekaj dihalnih vaj. Primer: vdihneš skozi nos, zadržiš dih (šteješ do 6), nato pa izdihneš skozi usta. To vajo ponavljaš 2 minuti. Pomagala ti bo upočasniti srčni ritem in zmanjšala raven adrenalina v krvi.

Amy Cuddy - Fake it 'till you make it

Eden bolj znanih TED govorov o javnem nastopanju je govor z naslovom Your Body language may shape who you are, ki ga je imela Amy Cuddy leta 2012.

O njej kot znanstevnici sem slišala tako dobre kot tudi malo manj dobre stvari, ampak mi je njen govor še vedno všeč. Govori o tem, kako lahko s pozicijo telesa tik pred neko stresno situacijo spremenimo raven hormonov in s tem tudi našo samozavest. Ne glede na to, ali njena metoda deluje 100% ali pa samo delno, se mi zdi super praksa, ki mi je do sedaj v praksi že velikokrat pomagala.

Da boste vedeli, o čem govorim, pa je najbolje, da si kar pogledate njen govor.

Primer: sama uporabljam njeno medoto tudi izven javnega nastopanja. Kadar sem na predavanju kot poslušalka, pa se mi že malo spi (ali zaradi dolgočasnega predavatelja ali pa ker sem premalo spala), se poskusim dati v power pozo. Običajno to pomeni, da se na sedežu vzravnam, roke pa “zahaklam” nad vratom. Nekaj minut te poze me prebudi in ponovno lahko sledim predavatelju. Poskusite!

Trema

Power poza  – Foto: Eventnika, Nika Močnik

Vaje za zmanjšanje treme

“Vaja dela mojstra, če mojster dela vajo. “

Pomembno je, da vadimo svoj javni nastop!

Za pomembne nastope vadimo pred različno publiko:

Trema

Vadba pred različno publiko – Foto: Eventnika, Tina Cajnkar

Naj vam podam dva primera – eden z dobro pripravo in eden s slabo pripravo na javni nastop.

Nina Dušič Hren je bila moja mentorica javnega nastopanja, pri njej sem opravila tudi Tečaj javnega nastopanja.

Nina je vedela, da obožujem dogodke, zato me je prosila, da na njenem 1. večeru Dobrega stika predavam na temo organizacije dogodkov. Ker tudi sama učim o javnem nastopanu, mi je Nina v dobri veri zaupala, da se bom dobro pripravila. Na žalost sem bila takrat zelo v gužvi z delom, prav tako pa je bil zame to eden prvič večjih nastopov. Nisem se dobro pripravila in vadila toliko, kot bi danes.

Rezultat slabe priprave je bil v mojih očeh porazen. Namesto da bi bila energična, hitra in glasna (kot sem ponavadi) sem bila na odru tiha, počasna in zadržana. Besedilo sem se učila na pamet in ko mi je določen stavek ušel, nisem vedela, kje nadaljevati. Pozabila sem povedati določene stvari (kar pa hvalabogu vem samo jaz, poslušalci tega ne vedo). Prve štiri slajde powerpointa sem pozabila odklikat naprej (kar sem se spomnila šele takrat, ko sem nekaj želela pokazati na projektorju). Ker nisem dobro premislila celotnega poteka, sem vmes ugasnila luči (za bolj slikovit prikaz), nato pa sem pozabila luči prižgati nazaj, zato se na posnetku več kot pol govora dogaja v temi. Skratka, to ni moj najbolj vzorčen javni nastop.

Potrebovala sem več kot 4 mesece, da sem si upala pogledati moj posnetek. Ko sem ga pogledala, se mi ni več zdel najslabši govor na svetu (kot se mi je zdelo prej), vseeno pa nisem ponosna na ta nastop. Sami sebi smo običajno največji in najhujši kritiki. Če vas zanima, kako izgleda moj slab nastop, si lahko ogledate video.

Trema

Nika Močnik na 1. večeru Dobrega Stika – Foto: Dober Stik, Anže Grabeljšek

Podala pa bi rada tudi primer dobre priprave na javni nastop. Leto kasneje me je Jose Antonio Morales povabil, da pripravim govor za serijo dogodkov Fear and fail. Na teh dogodkih posameznik spregovori o enem izmed svojih neuspehov. Sama sem se glede na zadnjo izkušnjo večjega nastopa ta projekt vzela zelo resno in se začela pripravljati tako, kot bi se morala že prvič. Govor sem napisala najprej v slovenskem jeziku in ga povedala 5 izbranim prijateljem. Po njihovem feedbacku sem govor izpilila in ga povedala manjši skupini, ki mi je tudi podala povratno informacijo. Govor sem nato spisala v angleškem jeziku, v katerem je potekal tudi nastop, in ga ponovno povedala izbranim prijateljem, ki so ga zopet pokomentirali. Vadila sem tudi pred ogledalo, v avtu, na sprehodih s kužkom… Kmalu sem bila tako suverena, da sem lahko imela samo par ključnih besed in je govor stekel. Povedala sem ga še pred večjo skupino podjetnic, nato pa se mi je zdelo, da sem pripravljena.

Na dogodku ni bilo veliko obiskovalcev (vsega skupaj samo 15), vendar je bil vseeno zelo poseben. Javni nastop smo namreč imeli kar na supih sredi jezera. Govor, ki je govoril o neuspehih v ljubezni in nesprejemanju same sebe, sem imela sredi jezera, na supu, oblečena samo v kopalkah, kar je bilo še toliko bolj pogumno, glede na to, da je bil del govora tudi omembna moje teže in postave. Plonk cegelca nisem mogla imeti, ampak trema pa je tudi bila samo minimalna, ker sem se tokrat res dobro pripravila.

Nasvet

Tremo lahko zmanjšamo z veliko vajami. Vadimo v različnih situacijah, z različnimi ljudmi, in ko bo prišel dejanski nastop, bo trema le še minimalna.

Zaključek

Med občutkom treme (živčnosti pred nastopom) in treme pri zmenku (kjer smo navdušeni) fiziološko gledano ni velike razlike. Trema pripravi naše telo, da se bo lahko soočilo s stresom, ki prihaja. Če nam z vajami uspe omiliti znake, ki nas ovirajo, lahko “slabo” tremo spremenimo v navdušenje. Vizualiziramo lahko, kako bo naš govor pomagal poslušalcem osvetliti določeno tematiko, jim polepšal dan ali jim pomagal na kakršen koli drug način, in takrat lahko sprejmemo tremo kot spremljevalko na naši poti in je ne gledamo več samo kot oviro.

Verjamem, da vam bodo nasveti, ki smo jih podali v zadnjih treh blogih pomagali pri kvalitetni pripravi na vaš javni nastop. Če boste želeli dodatno podporo, pa se lahko obrnete name za individualne ure priprave.

Vam je naša objava pomagala? Delite jo s prijatelji:

PREBERITE VEČ

“O tem, kaj se dogaja v svetu organizacije dogodkov”.

Dobro smo se zavedali, da potrebujemo za organizacijo dogodka in izvedbo strokovno podporo. ...

Pravi organizatorji vedo, da je vrst dogodkov nešteto, te pa se razlikujejo po tematiki, zahtevnosti organizacije ...

Vsako podjetje ima svojo idealnega naročnika. Tudi pri podjetju Eventnika - podjetju za organizacijo ...

Dobro smo se zavedali, da potrebujemo za organizacijo dogodka in izvedbo strokovno podporo. ...