Tokrat bomo bolje pogledali izbiro primerne lokacije za organizacijo manjšega sejma ...
VEDOŽELJNEŽ
“Blog, ki vam bo razkril majhne in velike skrivnosti profesionalnih organizatorjev dogodkov.”
Zakaj so hibridni dogodki bolj pomembni kot live-stream?
Za vas piše Miha Hvale, Diplomant programa Media Production Managment, dne 6. 4. 2022
Hibridni dogodeki so bolj pomembni kot live-stream – Foto: Eventnika, Siniša Kanižaj
Morda je boljše vprašanje športne narave. Kako je spremljati tekmo v živo in kako preko TV zaslona? Oboje ima svoje prednosti. Preko TV zaslona imamo najboljši pogled in vidimo akcije iz vseh strani. V živo pa občutimo adrenalin, evforijo, pretirano žalost in še marsikaj.
Pri dogodkih je podobno. Ali spremljate predavanje Gary Veeja, Jay Shettya ali katerega drugega motivacijskega govornika preko spleta ali v živo je drugače. Primer, kjer se je morda še najbolj pokazalo, zakaj live-streami niso dovolj, je bilo šolanje na daljavo. Fokus in interakcija na livestream izobraževanjih sta bila mnogo nižja, kot kadar so otroci fizično prisotni v učilnici.
In če sevrnemo na koncu tega uvoda na začetno vprašanje: Zakaj so hibridni dogodki bolj pomembni kot live-streami? Zaradi ljudi.
Vas zanima le določeno poglavje objave? Klik na poglavje vas bo ponesel do želene vsebine.
Pa začnimo na začetku. Kaj sploh so hibridni dogodki? Na naši spletni strani najdete lep opis:
Hibridni dogodki so popolna mešanica glavnih prednosti dogodkov v živo (pristni človeški stik) in spletnih dogodkov (večja dostopnost, prihranek časa in denarja), udeleženci pa si lahko sami izberejo, na kakšen način se bodo udeležili dogodka.
Kakšna pa je sploh razlika med hibridnimi dogodki in live-streamom?
Live-stream je spletni prenos dogodka, ki je namenjen in prilagojen publiki v živo, vendar ga delimo tudi z uporabniki na spletu. Morda se zdi, da v ta opis spadajo tudi hibridni dogodki, vendar temu ni tako. Zakaj ne? Zato, ker pri hibridnih dogodkih live-stream ne služi kot podpora fizičnemu dogodku ali obratno. Sta enakovredna, kar pomeni, da mora biti tudi publika preko spleta enakovredno vključena v sam dogodek.
Če npr. publiko v živo povprašamo o vonju v prostoru, moramo poskrbeti, da bo tudi publika preko spleta ima možnost ta vonj občutiti tako ali drugače. Če bomo ponudili vprašanja iz občinstva, moramo poskrbeti, da bo tehnično možno, da bodo vprašanje lahko zastavljali tako v živo kot preko spleta. Ponavadi to rešimo tako, da imamo moderatorja za obiskovalce v živo, nato pa še spletnega moderatorja, ki po potrebi tudi filtrira/cenzurira sporočila, v glavnem pa je tam za podporo spletnim udeležencem.
Glavna razlika je torej v tem, da je live-stream samo prenos dogodka in vsebine nima prilagojene za spletne udeležence, hibridni dogodek pa omogoča skoraj enako izkušnjo za spletnega udeleženca kot za udeleženca v živo.
V nadaljevanju vam predstavljam prednosti, zakaj so hibridni dogodki boljši kot live-streami. Na tem mestu je pomembno poudariti, da mora biti pri hibridnih dogodkih interakcija obeh zvrsti udeležencev čim bolj enakomerna, še posebej pa to velja za udeležence preko spleta, ki so večinoma naši sekundarni uporabniki. Namreč naši glavni uporabniki, ki smo jih z našimi storitvami/preteklimi dogodki že “kupili”, si bodo vzeli čas, investirali denar in prišli na dogodek v živo. Medtem ko so uporabniki preko spleta tisti, ki jim je bil prihod v živo onemogočen zaradi takih ali drugačnih razlogov; še več fokusa pa moramo dati na tiste, ki jih je dogodek zanimal, a ne dovolj, da bi mu namenili čas, da bi prišli v živo.
Prednosti hibridnih dogodkov
In to je že prva izmed prednosti hibridnih dogodkov – naš dogodek ima večji doseg, kot bi ga imel samo z dogodkom v živo. Čeprav so t.i. highlights clipi lep povzetek dogajanja, pa le-ti niso tisti, ki bi v večini prepričali uporabnike, da bi se odločili za prihod na dogodek. Ta faktor je zelo pomemben sploh v teh COVID časih, ko zdravstveno tveganje vseeno odtehta prihod na lokacijo.
S hibridnim dogodkom omogočimo udeležencem, da se udeležijo dogodka – čeprav niso fizično prisotni. Hibridni dogodki pa imajo še eno prednost – tudi nam kot organizatorju omogočajo, da med paneliste vključimo ljudi, ki jih drugače ne bi mogli zaradi oddaljenosti, saj se s tem izognemo potovalnim stroškom predavatelja, predvsem pa ga lahko rezerviramo le za tisto uro ali dve, ko ga potrebujemo, in ne za več dni. Predavatelji imajo tako večjo fleksibilnost, kje in kdaj bodo nastopali, predvsem pa se lahko udeležijo veliko več dogodkov, kot če bi na njih hodili v živo.
S pravim pristopom in pripravo na dogodek bo ena izmed prednosti tudi večja angažiranost občinstva. Orodja, ki nam pri tem pomagajo, so predvsem Mentimeter, Slido, Kahoot in break-out sobe (v Zoomu ali drugih aplikacijah). Za organizatorje je pomembno tudi, da se pri dogodku čim bolj izogibamo t.i. expected behavior oz. dejanjem, ki jih bo uporabnik pričakoval. Attention span oz. čas pozornosti pri virtualnih dogodkih je le nekaj minut, zato moramo poskrbeti, da udeležencu vsake nekaj minut z neko aktivnostjo stimuliramo možgane. Tudi za naše paneliste bo lažje, saj je čisto drugače predavati ljudem, ki jih vidimo, kot nekaj deset ali sto malim ikoncam, še slabše pa je, kadar udeleženci sploh nimajo prižgane kamere.
Ko sem še učil na fakulteti, sem slog predavanj vedno prilagodil študentom oz. še bolj odzivu, ki sem ga od njih prejel. In eden izmed načinov, kako vključiti občinstvo preko spleta, je ta, da jim damo možnost, da lahko postavljajo vprašanja, da se predstavijo ipd. Ob tem je vredno omeniti, da je priporočljivo, da spletne uporabnike prosimo, da imajo prižgano kamero ves čas dogodka – saj s tem nimajo občutka, da so nevidni, morda celo manjvredni. Po naših izkušnjah je namreč tako, da bolj aktivni kot so udeleženci, več si bodo tudi zapolnili od same vsebine.
Z večjim dosegom dogodka imamo tudi toliko boljše možnosti za pridobitev sponzorjev. Za njih ni nepomembno, ali imamo 10 ljudi, ki si bodo dogodek ogledali v živo ali bomo imeli vse skupaj 300 udeležencev, po možnosti nekatere iz tujine, če bo dogodek potekal npr. v angleščini. In pri hibridnih dogodkih imamo točne številke – kakšen je doseg našega dogodka, je število ljudi, ki so se dogodka udeležili v živo plus udeleženci preko spleta.
Zadnja prednost, ki se sicer morda zdi nepomembna, a je lahko zelo pomembna, pa je fleksibilnost. Ta je morda v primerjavi z livestreamom manjša, ampak v primerjavi z dogodkom, ki je samo v živo – ogromna. Dejstvo, da lahko panelist, ki je zbolel za COVID-om ali kakšnim drugim virusom, vseeno predava od doma, da lahko udeležencu samo posredujemo povezavo za zoom, da lahko gostimo več udeležencev tudi, če razprodamo karte za v živo – to je fleksibilnost, ki je dogodek v živo ne omogoča in nam kot organizatorju prinaša res veliko prednost.
Večji stroški hibridnih dogodkov
Na kar moramo pri hibridnih dogodkih paziti, pa so stroški, ki so praviloma večji, kot če bi delali samo spletni dogodek ali pa samo dogodek v živo. Vračunati moramo strošek snemalne ekipe, strošek tehnične ekipe, ki je odgovorna za prenos na izbrano platformo in »skrbi« za spletne udeležence ter kar nekaj dodatnega časa za organizacijo. Vsekakor pa lahko vse to pridobimo s prodajo vstopnic tudi za spletni ogled hibridnega dogodka (za live-stream pa malce težje). Če je cena karte za dogodek v živo 30 €, lahko za dostop preko spleta namenimo pol nižjo ceno, v kolikor imamo resnično hibriden dogodek. Nekateri organizatorji imajo tudi enake cene za spletno participacijo na hibridnem dogodku, kot jo imajo za ogled v živo. Livestreami pa so običajno zastonj ali pa zaračunajo le simboličnih nekaj €.
Zaključek
Za konec naj omenim, da hibridni dogodek ni primeren za vsak tip dogodka. Predvsem pa ni primeren za vsakega organizatorja, saj tak tip dogodka od nas zahteva, da dogodek pripravimo na način, kjer dogodek v fizični obliki ne bo le podpora spletnemu in obratno. Pomembno je tudi, da poznamo svoje občinstvo ter jim vsebino in izvedbo ustrezno prilagodimo, da bodo imeli čim več od udeležbe na dogodku. Če hibridni dogodek dobro pripravimo in vključimo tako občinstvo v živo kot tiste na spletu, se bo veliko udeležencev aktiviralo in to daje dogodku tisto dodano vrednost. Kot nekdo, ki ima 8 let izkušenj s pripravo live-stream dogodkov in 3 leta izkušenj s hibridnimi dogodki (skupaj z Eventniko), lahko potrdim, da so hibridni dogodki definitivno tisti, ki dajo na koncu najboljše rezultate, sploh ko gre za dogodek, ki ima kaj za povedati.
Ker so hibridni dogodki definitivno tisti, ki dajo na koncu najboljše rezultate, sploh ko gre za dogodek, ki ima kaj za povedati, nas kontaktirajte na info@eventnika.si in skupaj bomo zasnovali idealen hibridni dogodek prav za vas.
Vam je naša objava pomagala? Delite jo s prijatelji:
PREBERITE VEČ
“O tem, kaj se dogaja v svetu organizacije dogodkov”.
Spletno govorništvo je vse okoli nas. Če si čisto na začetku svoje poti, je prvi korak to, da preizkusiš svoje ...
Razmišljate o organizaciji sejma? Čestitke in pogumno naprej s pripravami sejemskega ...
Tokrat bomo bolje pogledali izbiro primerne lokacije za organizacijo manjšega sejma ...